Osnovna filozofija ajurvede nas uči, da naša prehrana in zavest močno vplivata na duhovno in telesno zdravje. Ajurveda pojasnjuje pravilno prehranjevanje in priporoča tudi očiščenje zavesti, ki pomaga pri ohranjanju zdravja in duhovnem napredku. Spoznajte osnovna načela te starodavne znanosti in izboljšajte zdravje vašega telesa in duše!
Po ājurvedi na naše splošno zdravje vplivajo tri vrste telesnih konstitucij, ki izhajajo iz elementov (trdih, tekočih, plinastih, žarečih in eteričnih), gun (treh kvalitet materialne narave – vrline, strasti, neznanja) in ravnovesja energij, imenovanih doše (vāta, pitta, kapha), ki so v našem telesu. Vāta uravnava gibanje telesa, pitta uravnava telesne spremembe, kapha pa skrbi za stabilnost telesa.
Glede na prevladovanje telesnih elementov, gun in doš se pojavijo tri različne vrste telesnih konstitucij, ki jih imenujemo fizična, mentalna in došna telesna zgradba. Dejavniki, kot so tako stanje sperme in jajčeca v času spočetja kot tudi zavest staršev v času spočetja, vplivajo na elemente fizičnega telesa in na kakovost narave (gune), ki jih pridobi duša ob rojstvu. Ravnovesje energij v telesu se imenuje doša prakriti, na kar vpliva tudi ravnovesje doš staršev v času spočetja in materine navade med nosečnostjo.
Za ohranjanje zdravja je ravnovesje treh doš najbolj pomembno. Te tri doše nadzirajo življenjske energije v grobih in subtilnih telesih in glede na prevlado ene ali več teh energij pravimo, da je naša konstitucija (ali prakriti) določena doša ali kombinacija le-teh. Na primer, če pitta prevladuje v očetu in materi v času spočetja, potem se bo rodil otrok, ki bo imel konstitucijo, kjer bo prevladovala pitta. Če v očetu prevladuje pitta, v materi pa vāta, potem se bo rodil otrok z mešano konstitucijo pitte in vate.
Vāta vlada vsem življenjskim znakom in tako upravlja gibanje in zaznave živčnega sistema ter tesnobe. Pitta vlada vsem spremembam, ki se dogajajo v telesu in je tako glavna energija, ki vlada prebavljanju hrane in naši sposobnosti, da sprejmemo ideje. Kapha vlada strukturam v telesu in s tem telesni stabilnosti in mentalnem zadovoljstvu.
V sanskrtu doša pomeni napaka. Zato se vāta, pitta in kapha imenujejo doše, ker so nagnjene k neravnovesju. Njihovo ravnovesje ali neravnovesje v našem telesu je v glavnem odvisno od naše prehrane in čustev. Oboje, tako hrana kot čustva, imajo šest okusov, ki se v sanskrtu imenujejo rase. Te rase so: sladko, kislo, slano, pikantno, grenko in trpko. Ko so ti okusi v neravnovesju ali ravnovesju, ustvarijo različne učinke. Na primer, ko so okusi na čustveni ravni v ravnovesju, ustvarijo zadovoljstvo, razlikovanje, draž, navdušenje, introspekcijo in željo po izboljšanju. Ko pa so ta čustva kakorkoli presežena, lahko ustvarijo samozadovoljstvo ali pohlep, zavist, hedonizem, nepotrpežljivost ali jezo, negotovost in žalost. Vsak okus ima svoje lastnosti, ki vpliva na doše. Na primer grenak okus, ki je v glavnem sestavljen iz zraka in etra, hladi in suši in je zato okus, ki najbolj uravnovesi pitto (ki poveča toploto in vlago v našem telesu).
Poznati svojo telesno konstitucijo je tako pomembno kot vedeti, kakšno vozilo vozimo – tako vemo, s kakšnim gorivom napolniti rezervoar in kdaj moramo zamenjati olje. Če smo rojeni s konstitucijo pitte, bo pitta nagnjena k neravnovesju. Pitta nam pomaga razlikovati, daje nam organizacijske sposobnosti in dobro prebavo. Preveč pitte lahko povzroči izpuščaje, čir, krvavenje, jezo in razdražljivost. S primernim življenjskim slogom lahko oseba vzdržuje pito v ravnovesju in izboljša pozitivne lastnosti svoje narave. V tem primeru so še posebej priporočljivi sladki, trpki in grenki okusi, ki pretežno hladijo, sušijo in dajo težo (sladkobo) ter s tem uravnovesijo vroč, vlažen in lahek vpliv pitte.
Po ājurvedi je uravnotežena tista prehrana, v kateri je prisotnih vseh šest okusov in le-ti količinsko ustrezajo konstituciji osebe, njenemu telesnemu in duševnemu stanju, letnem času in starosti. Pogosto lahko opazimo, da se ljudje najbolj prenajedajo sladkega okusa, kar je lahko tudi nadomestilo za pomanjkanje sladkosti v njihovem čustvenem življenju. Sladko pomeni opijanje, saj sladkor zavre z žveplovo kislino in se potem destilira, s čimer nastane alkohol.
Če smo čustveno stabilni, obstaja manjša možnost prenajedanja (ati-āhāra) in prevelikega kopičenja stvari (prāyaśa) in to, kar pojemo, bo uravnovesilo in nahranilo naše telo. Kar jemo, ni tako pomembno kot to, kar prebavimo in vnesemo v naše telo. Zato mora biti glede na stanje našega prebavnega trakta določeno, kaj in koliko jemo. Če se je nabralo preveč pepela, ogenj v kaminu ne more dobro goreti, zato je treba ognjišče najprej očistiti. Podobno tudi prebavni ogenj (agni) ne more dobro goreti in prebaviti hrane, če je ama ali neprebavljena hrana še vedno prisotna v našem prebavnem traktu. Post je zelo dober način, da očistimo svoj prebavni trakt. Stanje blata in urina tudi kaže na stanje prebavnega ognja.
