Vágusni žívec (tudi žargonsko vagus; latinsko nervus vagus, klatež) je deseti možganski živec in je glavni živec parasimpatičnega živčevja. Pomemben je pri uravnavanju delovanja skorajda vseh notranjih organov. Ime je dobil zaradi svoje razprostranjenosti po telesu.
Poleg vegetativnih nevronov, ki oživčuje organe prsnega koša in trebušne votline, vsebuje vagusni živec tudi somatske nevrone (motorično nitje), ki oživčujejo grlo, žrelo in požiralnik ter senzorično nitje, ki oživčuje kožo zunanjega sluhovoda, gustatorne kemoreceptorje v korenu jezika ter sluznico žrela in grla.
Delo Vagusnega živca je, da izklopi imunski odziv in produkcijo proteinov, ki hranijo vnetja. Odgovoren je za skoraj vse parasimpatične signale iz možganov ali telesa.
___________________________________________________________________
Kako lahko delujemo na Vagusni živec z joga prakso?
Ali ste že slišali že za izraz “Stresna zanka”? Takole poteka:
Kadar naši možgani zaznavajo nevarnost ali stresno aktivnost aktivirajo simpatični del živčevja, ki proizvaja adrenalin in druge stresne hormone v telesu in telo se odziva tako, da kri gre v velike skeletne mišice, začnemo dihati hitreje itd. Telo je takrat pripravljeno na odziv “boj ali beg” in možganom sporoča signal pripravljenosti. Možgani dojemajo, da gre za resno ogroženost in nadaljujejo s stresnim odzivom, ki telo drži v stanju pripravljenosti. Telo ponovno pošilja signale možganom – ta cikel se nadaljuje znova in znova.
Da gremo ven iz stresne zanke je potrebno aktivirati parasimpatični del živčevja, ki ima odziv “počivaj in prebavi”. Obstajajta dva načina, da to naredimo – prepričati možgane, da ni več nevarnosti ali ustaviti biološki stres tako, da telo sporoči možganom o nepotrebnem stanju pripravljenosti.
Zanimivo je, da Vagusni živec lahko sprovede komunikacijo v obe smeri, ker je odgovoren za skoraj vse parasimpatične signale iz možganov ali telesa.
Osemdeset procentov njegovih vlaken komunicira iz telesa proti možganom. Zato je razumljivo, da stanje telesa (ali je umirjeno ali je vznemirjeno) lahko močno vpliva na stanje možganov.
Stimulacija Vagusa ne poteka tako direktno in zavestno kot pri električnem stikalu. Lahko pa ga indirektno stimuliramo.
_______________________________________________________________
Skaterimi deli telesa je Vagusni živec povezan?
Z grlom, s pljuči, s srcem in s trebušnimi organi. Globok, sproščen in dolg izdih aktivira parasimpatično živčevje, srčni utrip se umirja.
Kratko in hitro dihanje aktivira simpatično živčevje, srčni utrip se povečuje. Korelacija med srčnim utripom znotraj vsakega vdiha in izdiha se imenuje “Vagal tone” (angl). Prevedla bom to kot Vagusna usklajenost odziva.
Nekateri imajo višjo usklajenost odziva, kar pomeni, da z lahkoto “prešaltajo” iz odziva “bori se ali zbeži” v odziv “ počivaj in prebavi” in obratno. Raziskave kažejo, da tisti, ki imajo visoko usklajenost odziva boljše regulirajo nivo glukoze v krvi, s tem imajo manjšo možnost, da zbolijo za diabetesom ali drugih kardiovaskularnih bolezni. Nižja usklajenost odziva je povezana s težavami imunskega sistema, kar aktivira produkcijo proteinov, ki hranijo vnetja. Delo Vagusnega živca je, da izklopi imunski odziv in produkcijo proteinov, ki hranijo vnetja.
Nižja usklajenost Vagusnega odziva pomeni slabšo sposobnost regulacije vnetij.
Kako si lahko pomagamo, če imamo nižjo usklajenost?
Če želimo pospešiti parasimpatično aktivacijo in stimulirati odzive Vagusnega živca je dobro, da začnemo s podaljševanjem izdiha in dodajanjem Kumbhake (zadrževanje) na prazna pljuča. Kumbhako izvajamo po izdihu.
Bolj ko podaljšujemo izdih, v koleraciji z vdihom, močnejši bo parasimpatični odziv. Vse to delamo tako, da čutimo sproščenost in umirjenost. Ta dihalna praksa nam lahko na dolgi rok izredno pomaga, da zmanjšamo stres v telesu in preprečimo hronična vnetja.
Viri: Joga international, wikipedia.
Sorodni članki:
http://www.apsara.si/zivcna-mobilnost/
