Ciklus multimedijskih predavanj o Platonovi filozofiji
Ob svetovnem dnevu filozofije vas vljudno vabimo, da se udeležite multimedijskih predavanj o Platonovi filozofiji.
Pričetek v TOREK, 27. 11. 2018, ob 17.00; nadaljujemo vsak naslednji torek
DRUŠTVO ZA DUŠO v Celju, Ulica XIV. divizije 14, 3. nadstropje
Predavanja so namenjena vsem, ki jih zanima filozofska misel enega najpomembnejših mislecev v zgodovini filozofije, Platona, ustanovitelja Akademije v Atenah in avtorja številnih del, ki predstavljajo temelj današnje filozofije, v katerih se je intenzivno diskutiralo o nauku o nesmrtnosti duše, argumentih, ki podpirajo inkarnacijo, netelesnem svetu idej, pravičnosti, idealni državi in družbenem redu, spoznavni teoriji, etiki …
Predavanja so multimedijska in interaktivna, potekala bodo po tematskih sklopih, lahko se jih udeležite v celoti ali posamezno.
O PREDAVATELJU:
Tibor Hercigonja se ukvarja predvsem z raziskavami vedske in sodobne misli, uredniškim delom, je prevajalec dveh knjig: Śri Caitanya Mahaprabhu, Zlati avatar in Ubiti kravo pomeni konec človeške civilizacije. Svoj prosti čas posveča predvsem študiju filozofije, prakticira duhovno življenje in širi zavest o njem, med njegove raznolike interese pa bi med drugim lahko prišteli tudi alternativno holistično življenje in aktivizem za pravice živali.
TEMATIKA PREDAVANJ:
27. 11. – Uvod v Platonovo filozofijo
Na začetku se bomo seznanili s temeljnimi vprašanji, ki si jih zastavlja filozofija. V nadaljevanju bomo spoznali posamezne filozofske discipline, nekaj besed bomo namenili tudi Platonovemu črnemu labodu – Sokratu, glavnemu liku njegovih dialogov. V zadnjem sklopu se bomo seznanili s Platonovim naukom o idejah, njegovo spoznavno teorijo, dialektiko, antropologijo in etiko.
4. 12. – Večnost življenja in nesmrtnost duše v Platonovem delu Fajdon
Na drugem predavanju bomo predstavili tematiko Platonovega dela Fajdon, kjer bomo priča zadnjim dnevom velikega misleca Sokrata, ki diskutira s prijatelji in učenci o neumrljivosti duše in osebni nesmrtnosti, medtem ko v zaporu čaka na svojo usmrtitev. V dialogu, kjer se prepletajo različna mnenja med filozofom in njegovimi prijatelji, bomo izpostavili predvsem tri za nas najpomembnejše teze, ki jih je zagovarjal Sokrat: da je življenje večno in da je duša enovita ter nesmrtna. Seznanili se bomo tudi s tremi različnimi argumenti, ki jih najdemo v tem dialogu: krožnim ali cikličnim argumentom, ki podpira reinkarnacijo, ter spominskim in sorodstvenim argumentom, ki se nanašata predvsem na naravo neumrljivosti duše.
11.12. – O govorništvu: dinamična polemika med sofistiko (govorništvom) in filozofijo
Tretje predavanje bo posvečeno Platonovemu delu Gorgija, ki se ukvarja z govorništvom (sofistiko), veščino, ki so jo govorniki (sofisti), politično daleč najvplivnejši sloj izobražencev v zlati dobi atenske demokracije, poučevali v zameno za denar. Tematika tega dela je pomembna, ker Platon na neki način brani filozofski način življenja v nasprotju z govorništvom (sofistiko) in politiko. Namen predavanja je skozi dialog pokazati, da v ozadju govornikov (sofistov), profesionalnih učiteljev veščine govorništva, ni znanje, temveč umetnost prepričevanja. Platon nas pravzaprav pripelje do spoznanja, da je govornikom (sofistom) najpomembnejša zmaga v samem prepričevanju, saj jim gre zgolj za lastno korist. Spoznali bomo, da je največja razlika med filozofom in sofistom v tem, da sofisti besede uporabljajo kot sredstvo za manipuliranje z množicami, ki nimajo znanja, zato imajo zanje zgolj instrumentalno vrednost, medtem ko imajo besede po Platonu veliko plemenitejšo moč; moč da spremenijo človeka, njegovo dušo oziroma tisto, kar pripada večnosti.
18. 12. – O pravičnosti: Platonov koncept idealne države
Zadnje predavanje bomo posvetili najdaljšemu Platonovemu dialogu Država, kjer je osrednja tema vprašanje o pravičnosti in predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. Seznanili se bomo s konceptom idealne države ali teorijo države. Videli bomo, da je temelj Platonove ideje o idealni državi zamisel o pravičnosti, ki jo je avtor smatral kot pravično porazdelitev dela glede na sposobnosti vsakega človeka. Spoznali bomo različne dele države, ki obstajajo, tako kot pri človeku obstajajo deli telesa; glava predstavlja umni del, prsni del predstavlja voljni del in trebuh predstavlja poželjivi del. Seznanili se bomo s Platonovo družbeno ureditvijo oziroma stanovsko delitvijo (ne kastnim sistemom, temveč delitvijo na stanove, ki označujejo sposobnosti, za katere so določeni ljudje nadarjeni oziroma sposobni). Platon je namreč družbo razdelil na tri razrede: proizvajalce ali obrtnike (poželjivi del), vojake ali varuhe (pripravljeni del), vladarje ali filozofe (umni del). Govorili bomo tudi o vrlinah, ki jih Platon pripiše tudi vsakemu od stanov. Trem vrlinam: modrosti, hrabrosti in zmernosti, ki pripadajo vsakokratni stopnji duše, je Platon dodal še četrto, vrlino pravičnosti; ta vlada, kadar vsi deli duše v pravi meri izpolnjujejo nalogo in dejavnost, ki jim pripadata. Ravno v tej vrlini prihajata posebej na dan grško nagnjenje do enačenja zmernega in harmoničnega z vrlino. Vse štiri vrline imenujemo kardinalne vrline, ki so temeljne vrline Platonove filozofije in etike.
VSTOP PROST
(prostovoljni prispevki) – vljudno vabljeni!
Kontakt: tibor.hercigonja@outlook.com ali 070 358 395
